Norvežan Stoltenberg na čelo Nato pakta 1. oktobra 2014

Za mesto novega generalnega sekretarja zavezništva sta se potegovala Norvežan Jens Stoltenberg in Italijan Franco Frattini, vendar je Italija med postopkom kandidaturo umaknila.

Kandidata Stoltenberg in Frattini

Nekdanji dvakratni norveški premier Jens Stoltenberg – nazadnje na mestu premiera med leti 2005 in 2013, pred tem pa še med letoma 2000 in 2001 – bo vodenje Nata od aktualnega generalnega sekretarja Danca Andersa Fogha Rasmussena prevzel 1. oktobra letos. Mandat traja štiri leta z možnostjo podaljšanja za eno leto. Stoltenbergov protikandidat je bil Franco Frattini, nekdanji italijanski zunanji minister in evropski komisar za pravosodje. Novi generalni sekretar je bil izbran 28.marca 2014 s konsenzom veleposlanikov 28-ih članic zavezništva na zasedanju Severnoatlantskega sveta. Položaj generalnega sekretarja tradicionalno pripada Evropejcu, medtem ko ključne vojaške položaje v zavezništvu zasedajo Američani. V tem primeru, ko bo Norvežan na čelu zavezništva zamenjal Danca, je zanimiva kontinuiteta izbire voditelja iz manjše države članice in severnega dela Evrope.

Slovenija je zadovoljna

V slovenskem predstavništvu pri Natu so zadovoljni tako kot s postopkom kot z izbiro, saj italijanska in norveška stališča znotraj zavezništva sovpadajo s slovenskimi. Slovenija je sprva načeloma podprla Frattinija, kot odličnega kandidata pa ocenila tudi Norvežana. Konsenz glede imenovanja je na TW pozdravil tudi slovenski minister Roman Jakič.

Stoltenbergerjeve izkušnje

Mediji že ocenjujejo izkušnje in stališča bodočega prvega človeka Nata. Stoltenberg, star je 55 let, velja za učinkovitega menedžerja, ki se je znal spoprijeti s kriznimi razmerami in meddržavnimi spori. Tako je imel opraviti s terorističnim napadom Andersa Breivika na Norveškem leta 2011, v primeru ukrajinske krize pa utegnejo zavezništvu koristiti njegove izkušnje v pogajanjih z Rusijo, saj sta Norveška in Rusija v Murmansku septembra 2010 podpisali pomemben sporazum o opredelitvi meje in sodelovanju v Barentsovem morju. Opisujejo ga kot odločnega zagovornika čezatlantskega povezovanja, po drugi strani pa ima rad tudi dobre odnose z Rusijo. Njegov oče je znani norveški diplomat Thorvald Stoltenberg, ki je kot posebni odposlanec Združenih narodov v devetdesetih letih deloval tudi v nekdanji Jugoslaviji. Prihodnji generalni sekretar Nata je v otroštvu tri leta preživel v Beogradu, kjer je njegov oče delal kot norveški diplomat.

Pripravil: Jure Mikelj, foto: NATO