Galerija slik

OSEBNA ZGODBA AMERIŠKIH VOJAKOV IZ AFGANISTANA

Vojni dokumentirani film Taking fire, premierno predvajan septembra 2016, je sestavljen iz petih delov, ki prikazujejo osebne zgodbe vojakov iz voda elitne 101. zračnodesantne divizije (znan vzdevek kričeči orli). Film temelji na posnetkih neposredno z bojišča v Afganistanu in kasnejšim pričevanjem nekaj let po koncu misije.

Gradivo iz Afganistana so v celoti posneli vojaki z uporabo kamer na čeladi. Njihova misija je trajala od maja 2010 do aprila 2011. Omenjeni vod je bil del majhne enote 100 vojakov, ki so bili nastanjeni v bojni postojanki COP Michigan, zgrajeni na strateški točki na stičišču med dolinama Korengal in Pech na vzhodu Afganistana. Dolina Korengal je bila pogosto opisana kot “dolina smrti”, najbolj nevaren kraj v deželi zaradi aktivnosti talibanov in povezav z bližnjo mejo s Pakistanom. Bojna postojanka (150 x 125 m) je bila v dolini in obdana s hribi, zato lahka tarča za napade talibanov, ki so obvladovali gorato območje. Naloga enote v COP Michigan je bila prestreči dotok borcev in orožja iz sosednjega Pakistana ter skrbeti za varnost strateško pomembne prometnice.

Gledalec zlahka začuti negotovost in stres v kaosu vojne. Večina v vodu je bila “zelencev”, prvič v tujini, prvič na misiji in prvič v boju. Poveljujoči so že imeli izkušnje iz Afganistana ali Iraka. Vojaki delijo pristne odzive in občutke v danem trenutku v realni situaciji na bojišču in nato pogled na misijo nekaj let kasneje. Seznanimo se z občutki ob ognjenem krstu, izgubi soborcev, nenehni negotovosti (improvizirane eksplozivne naprave, zasede), bili so pod pritiskom stalnega obstreljevanja. Prepletajo se strah, pogum, žalovanje, jeza, krivda. V enoti so se med pripadniki spletle močne vezi. Poveljniki so nosili še dodatno težo poveljniške odgovornosti za podrejene in prave odločitve v stresnih razmerah. Po vrnitvi domov pripovedujejo o osebnih vojnah s fizičnimi in psihičnimi boji.

Pripravil: Jure Mikelj; foto: YouTube, Harry Sanna