Hrvatsko ratno zrakoplovstvo – lovci MiG-21

HRVAŠKI LOVCI MIG-21

Igor Božinovski, makedonski sodelavec revije Obramba, je v spodnjem zapisu podal še nekaj podrobnostih o floti hrvaških prestreznikov – lovcev MiG-21, dogajanjih in nesrečah ter razmišljanje o prihodnosti ter usodi nadzvočnega dela Hrvaških letalskih sil (HRZ i PVO).

O podrobnostih v zvezi z nesrečo hrvaškega lovca MiG-21 št. 121 smo pred dnevi že pisali v spodnjih članki, tukaj pa objavljamo ozadja nesreče in (ne)posoditve hrvaške flote migov. Božinovski je zagotovo eden najboljših poznavalcev vojaškega letalstva in letalskih dogajanj v jugovzhodni Evropi. 

Lovec MiG-21, ki se je zrušil 5. avgusta 2014, je bil eden od treh hrvaških enosedih lovcev MiG-21bisD (»121«, »122« in »123«), ki so jih v HRZ i PVO (Hrvatsko ratno zrakoplovstvo i protuzračna obrana) odpisali in jih tako niso izbrali za temeljito prenovo in posodobitev v Ukrajini, kamor so jih poslali sedem v obdobju med avgustom lani in letošnjim februarjem. Pogodbo o posodobitvi, vredno 13,9 milijina evrov, je bila podpisana v Zagrebu med Ministrstvom za obrambo Republike Hrvašeke in ukrajinskim državnim podjetjem za poslovanje z orožjem in posebnimi proizvodi ter servisiranje “Ukrspecexport” iz Odese.  Podizvajalec nadgradnje, podaljšanja življenjske dobe in omejene integracije s povezljivo avioniko Nato je bil “Odesaviaremservis”. Gre za dva enoseda lovca MiG-21bisD (D – pomeni »doradjeni« – nadgrajeni) s serijskima številkama »116« in »117«, enega MiG-21bis so potegnili s hangarja na letališču Pleso (»118«), prav tako so bili štirje dvosedi MiG-21UMD (s sersijskimi številkami”164″, “165”, “166” in “167”), vseh sedem je iz sestave HVL. Preostalih pet, ki so jih kupili v Ukrajini, so nekdanji jemenski enosedi lovci   MiG-21bis, izdelani leta 1976. Za podizvajalca “Ukrspecexporta” za vgradnjo nove avionike v stara letala so Ukrajinci izbrali češko družbo  “Ceska Letecka Servisni” (o njihovih težavah s sprva neustrezno opremo smo pred meseci že pisali na naši spletni strani). V pogodbi je bilo predvideno, da bo Hrvaška dobila tri nekdanja jemenska letala do 15. oktobra 2013, dva pa potem še do konca lanskega leta.

Že oktobra lani pa je bilo jasno, da Ukrajinci ne bodo izpolnili remontov v načrtovanih rokih – torej dobave petih letal v letu 2013. Slednje je izpostavilo HRZ pod izjemne pritiske, poiskati so namreč morali rešitev, kako v tem vmesnem času izvajati naloge nadzora zračnega prostora. V tem času so namreč že potekli 10-letni časovni resursi med dvema generalnima remontoma lovcem MiG-21 s številčnimi oznakami »115« (4.10.2013), »122« 22. 11. 2013 in »121« 22. 12. 2013. Številka »115« je bila umaknjena iz operativne uporabe, preostala sta le dva lovca, oba tik pred »upokojitvijo: »121« in »122«, HVL  pa ni preostalo drugega, kot improvizacija in upanje na pomoč z neba…Pripravili so ponoven pregled tehničnih zmogljivosti obeh omenjenih letal, njunih motorjev in sistemov, pa tudi celovito tehnično »kondicijo«, saj nobeno od obeh med dvema generalnima remontoma ni zbralo določenih 850 ur naleta. Tako so inženirji HVL dovoljenje za letenje trikrat v tem času podaljšali – za letenje, skladno s stanjem obeh letal. Tako so inženirji HRZ nekako »umetno« vzdrževali kontinuiteto nadzora zračnega prostora tega para lovcev iG-21bisD na zagrebškem letališču Pleso v prvi polovici letošnjega leta. Potem sta se paru »121« in »121« pridružila še nekdanja jemenska lovca s številčnima oznakama »135« (26.5.2014) in »131« (12.7.2014). Letalu »121« je do uradne upokojitve (15-8-2014) torej manjkalo le še 10 dni…

Hrvaška je svojo floto lovcev MiG-21 dobila v vojnem obdobju 1992-1995, v tem času pa so nabavili približno 30 letal – izdelanih v letih od 1972 do1981 – praktično od vsepovsod. Nikoli pa nista bili operativni  več kot dve eskadrilji s po ducatom letal MiG-21 v oznakah HRZ, njihovo število pa se je nenehno zmanjševalo.

V prvem ciklu  nadgradnje-posodobitve je  12 hrvaških migov – osem enosedih MiG-21bis HRZ in štirje dvosedi MiG-21UMD, nabavljenih v Kirgiziji) odšlo leta 2003 na remont  v romunski Aerostar, kjer so jih opremili z omejeno nadgrajeno avioniko, skladno s standardi ICAO/NATO. Pogodba je Hrvaško veljala 8,2 milijona dolarjev. Ko so se vrnili z remonta je bilo teh 12 lovcev edinih še preostalih v HRZ v okviru edine nadzvočne lovske eskadrilje, letala pa so dobila oznako D – »doradjen«, kar bi prevedli kot posodobljen. Stvari so se še drastično poslabšale, ko sta 23. septembra 2010 dva lovca (s številkama »108« in »120«) trčila v zraku in strmoglavila, pilota pa sta se uspešno katapultirala, pri tem pa je bila poškodovana ena oseba na tleh. Letali sta delovali na vojaškem poligonu Evgen Kvaternik nedaleč od Slunja. HRZ-ju je tako ostalo še deset lovcev, od katerih pa so bili samo štirje v nenehni pripravljenosti za vzlet in za obrambo hrvaškega zračnega prostora v vsakem trenutku.

Ko so se lovci MiG-21 v Hrvaških letalskih silah počasi  osipali, so v državi gojii visokoleteča upanja po nabavi ducata izpopolnjenih, sodobnih lovcev, lahko tudi iz druge reke – rabljenih torej. Opcij je bilo kar nekaj, vendar se je zdela izposoja – najem švedskih lovcev JAS-39 gripen nekako najrealnejša. Tudi zaradi dobrih protidobavnih – offset pogojev, ki so jih nudili Švedi Hrvaški ob morebitnem najemu ali celo nakupu gripnov. Med ostalimi možnostmi se je omenjalo še dokaj nerealno nabavo viška nemških lovcev F-4 phantom II (sicer od Nemcev), kajti ena poglavitnih hib fantomov so bili enormni vzdrževalni stroški. Pa na primer odvečnih španskih mirageov F1, če pa ne bi šlo z zahodnimi, potem bi prav prišla tudi nabava ukrajinskih rabljenih dvomotornih MiG-29… Ker pa v proračunu Republike Hrvaške denarja za tako investicijo ni bilo, hrvaško obrambno ministrstvo pa se je soočilo z dokaj hitrim »izumiranjem« flote starih ruskih (sovjetskih) lovcev MiG-21, je padla odločitev o nadgradnji sedmih MiG-21 iz obstoječe flote HVL in nakup še dodatnih petih enakih letal na svetovnem trgu, ki bi jih nadgradil isti izvajalec kot prvih sedem. Na povabilnem razpisu, ki so ga pripravili v letu 2013, je “Ukrspecexport” iz Ukrajine premagal romunskega izvajalca “Aerostar” (z nižjo ceno).

Kljub zamudi in več odlogom ter fazi preizkusnih poletov je dobava nekdanjih jemenskih MiG-21bis stekla aprila letos in do 1. avgusta  je bilo vseh pet letal predanih Hrvaški v barvah HVL. V tem času pa se je par dvosedih hrvaških MiG-21UMD (»164« in »165«) tudi že vrnil iz Odese, prav kmalu  pa pričakujejo še preostalih pet (dva MiG-21bisD, enega MiG-21bis in dva MiG-21UMD), saj naj bi bila flota ducata – eskadrilje nadgrajenih MiG-21 HVL do konca leta popolnjena in v celoti operativna. Potem bo imela Hrvaška 12 nadgrajenih in posodobljenih lovcev MiG-21: dva MiG-21bisD (“116” in “117”), šest MiG-21bis (“118” in “131” do “135”) in štiri MiG-21UMD (“164” do “167”). Flota bo imela še 10 let časovnega resursa, kar pomeni (teoretično) še deset let delovanja Bojne letalske eskadrilje – EBA (Eskadrila Borbenih Aviona) Hrvaškega vojnega letalstva na letališču Pleso-Zagreb, torej vse do leta 20124. Kar pa je precej nerealno, bolj verjetno bodo to floto v celoti ali delno prizemljili že precej prej zaradi varnosti (in s tem povezane zaskrbljenosti) in logističnih problemov (zaradi starosti letal).

Nadgradnja hrvaških lovcev MiG-21 je zagotovo vmesna rešitev za prihodnost nadzvočnega letalstva HVL. Samo nekaj ur pred nedavno nesrečo je hrvaški obrambni minister ante Kotromanović izjavil, da bo do odločitve o prihodnosti supersoničnega segmenta Hrvaškega vojnega letalstva prišlo v letu 2016, ko si bodo morali naši sosedje odgovoriti, ali bodo nadzvočne letalske zmogljivosti obdržali ali jih bodo preprosto ukinili. Odgovor na vprašanje, ali si Hrvaška sama lahko privošči nove lovce –prestreznike ali sodobna večnamenska bojna letala, je minister Kotromanović povezal z zmožnostmi državnega proračuna in podporo vladi za takšno odločitev. O tem, ali bo Hrvaška kdajkoli dobila nova ali rabljena sodobna in zmogljiva letala ali se bo odločila za podobno opcijo kot sosednja Slovenija – da ji NATO ureja in sprejme nadzor zračnega prostora – je v prvi vrsto stvar politike, še bolj pa seveda gospodarskih zmožnosti države. Vse dotlej pa bodo morali Hrvati dobre, nad pol stoletja stare in omejeno učinkovite mige vzdrževati v dobri tehnični pripravljenosti, ob tem pa seveda tudi vešče pilote, ki jih bodo upravljali.

Pripravil: Igor Božinovski, foto: Military Photos

VIDEO: Hrvaška lovska eskadrilja

SORODNE NOVICE: