Južnokorejski lovec KF-21 boramae

Južnokorejski ambiciozni program bojnih letal 4,5-generacije se sooča z indonezijsko oviro

Indonezija se odločno vključuje v južnokorejski program naprednih reaktivnih lovcev KF-21 boramae, čeprav se pogosto ni držala plačilnega roka.

Po poročilu tednika Jane’s, ki se sklicuje na vir iz PT Dirgantara Indonesia (PTDI) – indonezijskega državnega proizvajalca letal, je zaveza Indonezije južnokorejskemu programu lovcev generacije KF-21 boramae 4,5 neomajna, kljub temu, da ni izpolnila plačilnega roka za sodelovanje v projektu. Vir, ki se je odločil ostati neimenovan, je razkril, da je Indonezija do junija 2023 plačala le dobro petino svojega deleža stroškov.  Vendar še ni dokončnega časovnega okvira za objavo plačilnega načrta za obdobje 2024–2026 s strani indonezijskega ministrstva za obrambo. Medtem je PT Dirgantara Indonesia (PTDI) predstavila svojo namero, da bo prek lastnih načrtov prispevala 32 % plačila v sklopu delitve stroškov.

Po drugi strani pa je 3. julija južnokorejska uprava za obrambne nabave (DAPA) objavila, da Indonezija še ni predložila svojih načrtov za novo plačilo, kar je spodbudilo razprave med državama za obravnavo tega vprašanja. DAPA naj bi tako oblikovala svoj odgovor, ki bi lahko vključeval organizacijo srečanj na visoki ravni z indonezijskimi uradniki. DAPA je tudi izrazila svojo zavezanost k tekočim razpravam z indonezijsko vlado, da bi odpravili pomisleke glede delitve stroškov in ponovno zagnali projekt v predvideni smeri.

Džakarta se je strinjala, da bo prispevala približno 1,2 milijarde dolarjev, kar je 20 % skupnih stroškov v višini 6,2 milijarde dolarjev za fazo razvoja inženiringa in proizvodnje projekta, ki ga vodi Korea Aerospace Industries (KAI). Toda začasna ustavitev plačil s strani Indonezije od januarja 2019 do njihove ponovne uvedbe novembra 2022 je sprožila dvome glede njene predanosti projektu razvoja naprednega bojnega letala, ki se je začel leta 2015.  

Kot del sporazuma o skupnem inženirskem in proizvodnem razvoju (EMD) med Indonezijo in Južno Korejo je načrtovan prenos enosedežnega “KF-21 prototipa št. 5″ v Indonezijo. Kljub temu so aprila 2023 poročali, da bo Indonezija prejela peti prototipni KF-21, ko bo izpolnila svoje finančne obveznosti, določene v sporazumu.

V pogovoru za EurAsian Times je Shashank S. Patel, analitik, ki pozorno spremlja dinamično geopolitično pokrajino vzhodnoazijskih držav, dejal: »Indonezija s pomanjkanjem denarja je že prej opustila Južno Korejo v svojem podmorniškem programu kot partnerico zaradi težav s plačili, toda pri bojnem letalu naj bi bilo drugače.«

Poudaril je, da glavni razlog za težave z zamudami pri plačilih v Indoneziji izhaja iz različnih dejavnikov, kot so zmanjšana kmetijska produktivnost, gospodarski vpliv COVID-19, znaten upad izvoza (za več kot 25 %) in zmanjšanje domačega povpraševanja.

Glede na nedavno rast mednarodnih dobavnih verig v preteklem letu je Patel izrazil upanje, da bo indonezijski izvoz doživel opazno več kot 15-odstotno rast. Ta pozitiven razvoj bi prispeval k večjim naložbam v državi in ​​utrl pot Indoneziji, da v bližnji prihodnosti začne posvetovanja DAPA-KAI glede plačilnih metod in časovnih okvirov.

Ali lahko Indonezija vzdrži svojo udeležbo v projektu KF-21? Zadnje poročilo poudarja močno odločenost Indonezije, da nadaljuje s projektom KF-21, in obenem poudarja njeno zavezanost posodobitvi indonezijskih letalskih sil (IDAF). Projekt pomeni željo Indonezije po izboljšanju zmogljivosti zračne obrambe in napredku v sektorju vojaškega letalstva.

Indonezijske letalske sile (IDAF) so si prizadevale povečati pokritost svojega zračnega prostora in obravnavati varnostne potrebe. IDAF upravlja s floto približno 49 bojnih letal, vključno z ameriškimi lovci F-16 in ruskima lovcema Su-30 in Su-27 (s Su-30 kot primarnim lovcem). 

Indonezija je prej razmišljala o ruskem Su-35, vendar so jo grožnje z ameriškimi sankcijami vodile do tega, da je poiskala alternative: Washington je ponudil lovce F-15EX, vendar so pomisleki glede cene in morebitnih omejitev spodbudili Indonezijo, da se je odločila za lovce rafale francoske izdelave.

Pred kratkim pa je država podpisala sporazum o nakupu flote starih reaktivnih letal mirage-2000 iz Katarja, o čemer smo pisali pred nedavnim, kar je povzročilo precejšnje negodovanje indonezijske opozicije, ki vladi očita nakup zastarelih lovcev. Indonezijska zavezanost projektu KF-21 izhaja iz njenih prizadevanj po posodobitvi svojih zračnih sil. 

Patel je poudaril, da je napredno lovsko letalo  generacije 4.5 pomembna prednost v okviru nove južne politike Južne Koreje, pri čemer ga želi Korea Aerospace Industries (KAI) uveljaviti kot močan steber na področju obrambe. Patel še dodaja, da je več držav, vključno s Poljsko, ZAE in nekaterimi evropskimi državami, pokazalo zanimanje, da bi postale potencialni kupci tega vrhunskega letala. Te države si aktivno prizadevajo za sodelovanje v projektu na različnih ravneh in pod ekskluzivnimi pogoji.

Ekskluzivni posel med Indonezijo in Južno Korejo naj bi tako ostal trden, pri čemer bo KAI-IDAF poskušal rešiti vprašanja financiranja, saj Južna Koreja ocenjuje Indonezijo kot svojega najbolj obetavnega kupca, saj namerava po besedah ​​Patela nabaviti kar več kot 40 letal. 

Zaključil je: »Še en razlog, da Indonezija ne bo zapustila tega dogovora, je v dejstvu, da v tem cenovnem razredu ni boljše možnosti glede cene, zmogljivosti in politike neodvisne uporabe na svetovni ravni. Poleg tega se je Indonezija od svojih sosed naučila, da je popoln nadzor nad obrambnimi zmogljivostmi in tehnološkim napredkom ključ do zagotavljanja strateške svobode v tem globalnem varnostnem okviru.«

Poleg tega bi projekt zagotovil zmogljivo bojno letalo, ki bi dopolnjevalo francoske lovce rafale in s tem okrepilo varnost države. Tako kljub nenehni zaskrbljenosti zaradi zamud pri plačilih Indonezija kot edini sorazvojni partner projekta KF-21 ostaja predana svoji zavezi in zagotavlja, da se bo sodelovanje nadaljevalo ter da si prizadeva za reševanje težav s plačili.

Pripravil: B. Knific, foto: KAI