ZDA »resno zaskrbljene« nad turško izbiro raketnega sistema HQ-9

by Urednik

BODO TURKI LAHKO KUPILI KITAJSKI SISTEM ZRAČNE OBRAMBE HQ-9?

ZDA so izrazile »resno zaskrbljenost« glede turške izbire novega raketnega sistema zračne obrambe – kitajski raketni sistem HQ-9. Washington se je kritično odzval na odločitev turške zaveznice v zvezi NATO, po kateri je slednja odločena za potrebe svojih enot zračne obrambe nabaviti kitajski raketni sistem HQ-9.

Posel še ni povsem zaključen, ravno včeraj smo poročali o ponovitvi izbora 31. januarja 2014 (Turčija preklicala nakup kitajskih raketnih sistemov HQ-9), vendar je Ankarana prepričana, da ji Peking ponuja v primerjavi s tekmeci cenovno največ, pri čemer sploh ni zanemarljiva niti možnost, da se v proizvodnjo omenjenega sistema aktivno vključi tudi turška namenska industrija.

Turčija prav tako zavrača vse očitke o nekompatibilnosti omenjenega sistema s standardi zveze NATO in poudarja, da imajo številne države članice zavezništva v svojem oborožitvenem arzenalu tudi sisteme sovjetske oziroma ruskega izvora, pa to za Washington ne predstavlja večjih težav. Po turškem mnenju  gre za povsem suvereno in predvsem poslovno odločitev. Samovozni raketni sistem HQ-9 je izdelek kitajske korporacije CPMIEC (China National Precision Machinery Import and Export Corporation), gre pa za raketni sistem zračne obrambe nove generacije od srednjega do velikega dosega (po daljavi/po višini do 200/30 km) namenjen kosanju z raznolikimi grožnjami iz zračnega prostora (nadzvočnimi in odzvočnimi letali, helikopterji, manevrirnimi raketami, brezpilotnimi letali…). Sistem je na voljo v dveh različicah: kopenski (HQ-9) in mornariški (HHQ-9). Obe sta v operativni uporabi kopenskih in mornariških enot oboroženih sil LR Kitajske, ki so prvi sistem prejele v operativno uporabo leta 1997. Izvozna različica sistema je znana pod oznako FD-2000.

HQ-9-kitajski-raketni-sistem-

V najbolj osnovni konfiguraciji baterija raketnega sistema HQ-9, kot osnovna taktična enota obsega en iskalni radar, en sladilni radar, dizelski generator (200 kW) ter osem transportno dvižnih lanserjev (TEL-Transporter Erector Launchers) od katerih vsak obsega po 4 rakete (skupaj torej 32 raket pripravljenih za takojšnjo operativno uporabo). Vsi omenjeni elementi baterije raketnega sistema HQ-9 so samovozni, saj so nameščeni na podvozja tovornih vozil Taian TAS-5380. Raketna baterija se lahko razširi  v večjo in zmogljivejšo formacijsko enoto z dodatnimi elementi. Sama raketa sistema HQ-9 je dvostopenjska (premer prve/druge stopnje okoli 700/560 mm, skupna masa skoraj 2 toni, dolžina 6,8 m) ter je zasnovana na osnovi ameriških raket uporabljenih v sistemu MIM-104 patriot ter ruskih raket uporabljenih v sistemu S-300 (SA-10 grumble). Raketa sistema HQ-9 je opremljena z inercialnim sistemom vodenja ter sistemom posodobitve (korekcije) podatkov na letu proti cilju (TVM-Track Via Missile). Masa bojne glave rakete je okoli 180 kg, opremljena pa je z bližinskim vžigalnikom, v terminalni (končni) fazi napada pa se na cilj samovodi aktivno radarsko.

kitajski-raketni-sistem-HQ-9-izstrelitev

Raketa se izstreli iz lanserja (slika zgoraj) v tako imenovanem hladnem režimu (Cold Lunch), kar najbolj preprosto zapisano pomeni, da se njeni motorji aktivirajo šele zatem, ko je že zapustila lanser in ne v samem lanserju. Gre za tehnično precej manj kompleksno rešitev v primerjavi s tako imenovanim vročim režimom (Hot Launch) izstrelitve rakete, saj slednji terja bolj napredne odvodne podsisteme za odvajanje smodniških plinov iz lanserja. Da bi se na eni strani znižali stroški, na drugi strani pa povečala prožnost operativne uporabe raketnega sistema HQ-9, je ta raketni sistem moč uporabiti z zelo širokim spektrom razpoložljivih radarskih sistemov.

Na turškem razpisu za nabavo novega raketnega sistema zračne obrambe (program T-Loramids) so ob kitajski korporaciji CPMIEC sodelovali še Eurosam (s sistemom SAMP/T aster 30), Raytheon in Lockheed Martin ( s sistemom MIM-104 patriot PAC-3) ter ruski Rosoboronexport (s sistemom S-300). V okviru programa T-Loramids je Turčija nabavi ter posodobitvi sistemov raketne zračne obrambe namenila okoli 4 milijarde USD.  Če bo Turčija kljub pritiskom ZDA izbrala kitajski raketni sistem HQ-9 oziroma njeno izvozno različico FD-2000, bo ta nedvomno modificirana tako, da bo povsem operativno kompatibilna s sistemi zveze NATO.

Pripravil: Drago Dakič Prelc, foto: CPMIEC 

Povezani članki