SLOVENIJA, KDO BO TEBE BRANIL?

Naslednje razmišljanje ni neposredno namenjeno migracijskemu valu z Bližnjega vzhoda po balkanski poti proti Nemčiji, ki se je v zadnjih dveh tednih množično usmeril preko Slovenije, ampak predvsem stanju našega nacionalnovarnostnega sistema (NVS). Število migrantov je daleč preseglo uradna pričakovanja in za slovenski NVS je prišla ura resnice, saj se je hitro znašel v hudih težavah, v prvi vrsti kadrovskih – ob tem moramo upoštevati, da gre v tem primeru trenutno za pojav z nizko stopnjo varnostne grožnje.

DO PRIŠTINE IN NAZAJ

Mednarodna skupnost je z izvajanjem mirovnih operacij in misij v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu zagotovila mir in pogoje za politično rešitev. Združenje slovenskih mirovnikov je zelo mlado združenje, saj deluje šele dve leti. Člani združenja smo vsi, ki menimo, da so v današnjem svetu, polnem napetosti, kriz in vojn, v katerih najbolj trpijo ravno ljudje, med njimi pa še posebej otroci in ženske, mirovne operacije še kako potrebne. Politika ima vedno na razpolago različne instrumente, s katerimi se loteva problemov v mednarodni skupnosti: od bolj ali manj vešče diplomacije, pomoči v takšni ali drugačni obliki, uporabe raznih oblik pritiskov do uporabe vojaške sile.

KAKO POGASITI POŽAR NA BLIŽNJEM VZHODU IN V NJEGOVI OKOLICI?

Bližnji vzhod je obremenjen z vojnami in različnimi krizami vse od razpada turškega imperija po koncu prve svetovne vojne. Poleg prepleta različnih lokalnih dejavnikov se na to območje in v njegovo okolico ves čas vmešavajo velesile, kar še dodatno zapleta celotno sliko. V njenem ozadju je vedno tleče palestinsko vprašanje, ki občasno, kot smo lahko videli oktobra, silovito izbruhne. Tako imenovani bližnjevzhodni mirovni proces, ki naj bi prinesel spravo med Palestinci in Izraelci, je že nekaj časa v eni od številnih slepih ulic. Mirovni sporazum iz Osla je skoraj mrtev, pogajanja o ustanovitvi palestinske države se, predvsem zaradi trdih stališč izraelske vlade, ne premaknejo z mrtve točke, kljub nedavnim priznanjem palestinske državnosti iz tujine.

LETEČI IED
Med celotno vojno v Iraku in Afganistanu so bile ob cestah podtaknjene improvizirane eksplozivne naprave (IED), ki so bile nočna mora ameriških in zavezniških inženircev. IED je tipično orožje asimetričnih spopadov: preprosto in poceni za izdelavo, težko ga je pravočasno zaznati, številčno močnejšemu in tehnološko naprednejšemu nasprotniku z njim lahko povzročimo velike izgube. Zaradi širitve dostopa do malih brezpilotnih letalnikov ter njihove tehnologije so vojaški inženirci-pirotehniki postavljeni pred novo nočno moro – leteči IED.

VOJAŠKO VODITELJSTVO V MRAZU

Mraz predstavlja poseben izziv za vojaške enote, ker ima tudi negativen vpliv na človekovo počutje, sposobnost realnega dojemanja okolja ter odločanja. Tečaji in usposabljanja so večinoma usmerjeni v urjenje veščin preživetja v tem okolju. Pri tem pa se zanemarja razvoj poveljniškega kadra oziroma voditeljev, ki morajo tudi v najtežjih razmerah sprejemati odločitve ne glede na zunanje okolje, lastno počutje ali počutje podrejenih. Zato je nujno, da poveljniki razvijajo posebne sposobnosti za vodenje enot tudi v mrazu.

TANKI »STALIN«: JS-1, JS-2, JS-3 IN PREDHODNIKI

V prejšnji številki smo opisali tanke, ki so poleg T-34 nosili glavno breme bojevanja v letih 1941 in 1942. Vsaka stran je imela po en težki tank: Nemci panzerja IV (ki to po prihodu tigra ni bil več), Sovjeti pa tanke KV (maršal Kliment Vorošilov). Preostanek sveta je bil nekaj svetlobnih let zadaj: Angloameričani so svoj težki tank pershing M26 dobili šele na koncu vojne. Tanki KV so bili projektirani in izdelani obupno površno, tehnologija je stežka dosegala zahteve takratnega vojskovanja, oklep je bil šibak, ognjena moč pa še bolj – skratka nemškega razvoja sovjetska tehnologija na ta način ne bi nikoli dosegla. Nadaljevanje razvoja tankov KV pa je zelo zapleteno – niti podatki sovjetskih avtorjev se med seboj ne ujemajo, zato se bomo oprli na avtorje M. Bariatinskega, A. V. Karpenka in S. Zalogo.

POSODOBITEV RUSKIH SIL
ZA REŠEVANJE PODMORNIČARJEV

Ruska jedrska podmornica Kursk K-141 je med vojaško vajo v Barentsovem morju v nesreči 12. avgusta leta 2000 potonila na globino približno 108 metrov. Večina od 118 ljudi, vkrcanih na podmornico (ob posadki so bili v podmornici še civilni strokovnjaki), je umrla takoj, zgolj štiriindvajsetim podmorničarjem iz devetega oddelka pa je uspelo preživeti eksplozijo torpeda, vendar se je s tem šele začel boj s časom za njihova življenja. Boj s časom so podmorničarji žal izgubili, ker tedanja ruska vojna mornarica ni imela ustreznih sistemov za reševanje, za pomoč iz tujine pa je Rusija zaprosila prepozno. Letos avgusta je minilo petnajst let od omenjene nesreče podmornice Kursk in kot kaže, je ruska vojna mornarica v teh letih vendarle dojela, da so njeni podmorničarji brez ustreznih sil in sredstev za reševanje podmorničarjev prepuščeni zgolj sreči, na katero pa se, sploh v večjih in neizprosnih globinah, ne gre preveč zanašati.

PAN AM JE PREVAŽAL URAN ZA ATOMSKO BOMBO

Redki bralci, morda le starejši, se bodo spomnili nekoč enega najuglednejših svetovnih letalskih prevoznikov, ameriškega Pan American Airways ali krajše (in bolj prepoznavno) Pan Am. Nekoč tako visoko, da je bila na nebu višje samo Luna… S svojo napredno tehnologijo, inovativnimi zaposlenimi in globalno razširjenostjo svojih letalskih linij je daleč presegal tekmece tako v ZDA kot v svetu.

SLOVENSKI OSTROSTRELCI NA 7. SVETOVNEM PRVENSTVU VOJAŠKIH OSTROSTRELCEV V ČEŠKEM BZENECU

Letošnjo sezono ostrostrelskih tekem smo hoteli začeti v stilu – na eni največjih ostrostrelskih tekem v Evropi. Lanska udeležba na Finnsniperju nam je odprla vrata v sicer zaprti svet vojaških ostrostrelskih tekmovanj. Tako smo letos januarja dobili povabilo češke 7. mehanizirane brigade, ki izmenično s 601. skupino posebnih sil (601. Special Forces Group) prireja svetovno prvenstvo, tokrat v 7. izdaji, ki je potekala med 19. in 24. aprilom na vojaškem poligonu v Bzenecu.