Katere vojske držav nekdanje Jugoslavije ohranjajo spomin na NOB?

by Urednik

SPOMIN NA NARODNOOSVOBODILNI BOJ PONEKOD ŠE ŽIVI

Med vsemi državami nekdanje Jugoslavije oborožene sile Srbije, Črne gore in Severne Makedonije v največji meri ohranjajo spomin na narodnoosvobodilni boj (NOB) in antifašistične tradicije, medtem ko je ta na Hrvaškem najmanj izrazita, kaže raziskava oddaje srbske vojaške oddaje “Dozvolite”.

Kot je bilo objavljeno v vojaški oddaji Radio-televizije Srbije, so kot merila upoštevali imena vojašnice, vojaške praznike, pa tudi način označevanja manifestacij, ki simbolno in dejansko govorijo o odnosu do protifašističnega boja. Srbska vojska ima kar 11 vojašnic in vojaških objektov z imeni padlih narodnih herojev v Sremski Mitrovici, Novem Sadu, Zrenjaninu, Pančevu, Kragujevcu, Požegi, Novem Pazarju, Nišu, Prokuplju in Batajnici ter ohranja spomin na udeležence aprilske vojne 1941. Dan zmage in dan osvoboditve redno praznujejo z vojaškimi paradami, ob tej priložnosti pa pogosto organizirajo častni topniški ogenj s Kalemegdana. Na paradi kadeti Vojaške akademije korakajo z zastavami srbskih brigad Ljudske osvobodilne vojske Jugoslavije. Srbski vojaki se udeležujejo prireditev polaganja vencev v vseh mestih, kjer so vojaške posadke – najpogosteje ob dnevu osvoboditve kraja/mesta – in drugih pomembnih datumih. Čeprav je država leta 2005 izenačila komunistično in rojalistično odporniško gibanje, srbska vojska skoraj ne ohranja spomina na jugoslovansko vojsko v domovini, so navedli v oddaji. Pripadniki oboroženih sil sodelujejo tudi pri obeleževanju misije “Halliard”, z dnevom tankistov pa obeležujejo dan, ko so se partizani in četniki v zadnji skupni akciji z zaplenjenima tankoma skupaj borili proti Nemcem v napadu na Kraljevo.

Črna gora se lahko pohvali z antifašistično tradicijo, ki se neguje in ni prikrita. Na ministrstvu za obrambo iz Podgorice so pojasnili, da s sodelovanjem na prireditvah, imenih vojašnic in izobraževanjem ohranjajo antifašistično tradicijo. Izvaja se tudi častni topniški ogenj. Črna gora praznuje tudi dan protifašistične vstaje 13. julija kot dan državnosti, po tem datumu pa nosi ime vojašnica v Nikšiću. Vojašnice, poimenovane po narodnih herojih, so v Pljevlju, Danilovgradu in Baru, so navedli v oddaji RTS. V vojašnici v Podgorici je spominska soba 5. proletarsko-črnogorske narodnoosvobodilne brigade, ki jo je vodi slavni partizanski poveljnik Sava Kovačević.

Vojska severne Makedonije tudi s polaganjem vencev na dan zmage in dan vstaje ohranja spomin na antifašistično tradicijo, ima pa tudi sedem vojašnic in vojaško akademijo, ki so poimenovana po narodnih herojih NOB. Vojska Severne Makedonije ima na svoji spletni strani publikacijo “Vojaški generali iz Makedonije 1943 – 2017”, v kateri so navedeni tudi jugoslovanski generali iz te nekdanje jugoslovanske republike.

Ministrstvo za obrambo Slovenije je navedlo, da Slovenska vojska sodeluje pri praznovanju 9. maja – dneva zmage nad fašizmom, na uradni spletni strani Slovenske vojske pa je zapisano, da od skupno 19 vojašnic  dve nosita imeni narodnih herojev – “Franc Rozman Stane” v Celju in “Janko Premrl Vojko” v Vipavi.

Oborožene sile BiH sodelujejo v glavnih manifestacijah polaganja vencev in obeleževanja pomembnih datumov, kot so dan zmage ter bitki na Kozari in Sutjeski, Igmanski pohod in podobnih dogodkih. Na ozemlju Republike Srbske tri vojašnice – v Derventi, Prijedoru in Banjaluki – nosijo imena narodnih herojev, vojašnica v Bileći “Bilećki borci” pa ohranja spomin na partizane s tega območja.

Oddaja “Dozvolite” s Hrvaške ni prejela nobenega odziva, brskanje po uradni spletni strani pa je pokazalo, da oborožene sile države sodelujejo pri polaganju vencev na grobnico ljudskih junakov na zagrebškem Mirongoju in obeleževanju dneva spomina na žrtve ustaškega taborišča Jasenovac. Nikjer na Hrvaškem pa niso našli vojašnice  z imenom heroja iz NOB ali vojaškega praznika, ki bi bil povezan z antifašističnim bojem. Mimogrede, iz Hrvaške prihaja 291 narodnih herojev Jugoslavije iz druge svetovne vojne. Vojašnice so poimenovane po geografskih toponimih, pripadnikih hrvaške vojske, ki so padli v domovinski vojni 1991-1995, in osebnostih iz nacionalne zgodovine, so navedli v oddaji.  Od vseh partizanskih borcev si je le Franjo Tuđman “zaslužil”, da je Vojaška akademija v Zagrebu nosi njegovo ime.

Pripravil: B. Knific, foto: RTS

Povezani članki