Rudolf Badjura – življenje in delo (4. del)

RUDOLF BADJURA – DRENOVEC, GORNIK IN TURNI SMUČAR

Predstavitev lika in vsestranskega udejstvovanja Rudolfa Badjure, vse od vojaške pa do civilne dejavnosti – tokrat Badjura kot gornik in turni smučar. Podrobneje o tem je pisal prof. dr. Peter Mikša iz Filozofske fakultete v Ljubljani.

V začetku 20. stoletja so bile poti na naše glavne gorske vrhove utrjene, markirane in zavarovane, po njih so turisti lahko nato zlagoma hodili, ob poteh pa so bile zgrajene koče in zavetišča. Vse to je postopno prineslo večjo množičnost in tudi varnost, in posledično zmanjšalo zanimanje za gorske vodnike. Alpinizem, ki je bil pri nas tedaj domena redkih posameznikov, ki so v večini kot vodeni s strani gorskih vodnikov pristopali na vrhove, je postajal vse bolj plezanje gorskih grebenov in tudi gorskih sten. Pri nas se je tedaj  pojavila prva skupina plezalcev, poimenovana Dren.

Drenovci so bili družba mladih izobražencev iz Ljubljane, skupina, ki ni bila nikoli uradno organizirana, temveč je bila zasnovana kot prijateljska družba. Skupino sta zasnovala predvsem Bogumil Brinšek in Rudolf Badjura, ki sta se začela družiti leta 1906, leta 1908 pa sta okrog sebe že zbrala mlade prijatelje. Poleg Brinška in Badjure so bili drenovci še brata Pavel in Josip (Jože) Kunaver, Ivan Tavčar, Josip Cerk, Ivan Michler, Ivan Kovač, Albin Hrovatin, Stanko Ribnikar in drugi; družbo je sestavljalo približno 14 članov.

Glavna vodila drenovstva  so bila: plezanje brez gorskih vodnikov, pristopanje na vrhove gora pozimi in iskanje novih smeri v naših stenah – »osvajanje« slovenskih gorskih sten pred nemškimi alpinisti, s čimer so skušali preprečiti ponemčevanje slovenskih gora.

Drenovci, predvsem Rudolf Badjura, so prispevali tudi k razvoju sodobnega slovenskega smučanja. Med leti 1907 in 1910 so drenovci za gorske vzpone še vedno uporabljali preprosto planinsko opremo, tako poletno kot zimsko, leta 1910 pa so hojo s krpljami nadomestile smuči. Leto 1910 predstavlja mejnik v tradiciji visokogorskega turnega smučanja, saj je takrat Rudolf Badjura svoje somišljenike in sočlane navdušil za nakup t. i. Zdarskyjevih smuči z eno palico in postal smučarski vaditelj drenovcev.

Pripravil: Jure Mikelj; vir: Simpozij Rudolf Badjura – bilten 

SORODNE NOVICE:

Rudolf Badjura – kariera vojaškega častnika

06/02/2015

Rudolf Badjura je slovenski javnosti poznan predvsem kot alpinist, smučar, pisec izletniških in smučarskih priročnikov, medtem ko o Badjuri kot vojaškem častniku vemo bolj malo.

Preberi več

Rudolf Badjura – življenje in delo (2. del)

08/01/2015

Drugi del predstavitve lika Rudolfa Badjure govori o turbulentnem koncu velike vojne z razpadom Avstro-Ogrske in oblikovanjem novih oblasti ter držav, pri tem pa je pomembno vlogo odigralo tudi slovensko vojaštvo.

Preberi več

Rudolf Badjura – življenje in delo (1. del)

18/12/2014

Rudolf Badjura, rojen v Litiji v letu 1881, je bil vsestranska osebnost, ki je vse svoje javno delo hotel zvezati s širšimi pomeni etike in nacionalnega vprašanja.

Preberi več

Rudolf Badjura – življenje in delo

18/12/2014

avtor: več avtorjev

Znanstvena monografija Rudolf Badjura – življenje in delo prikazuje vsestranska osebnost – vojaški častnik gorskih enot, Maistrov borec, “ljubljanski Rudolf Maister”, kot so ga poimenovali za vojaške zasluge leta 1918. Rudolfa Badjura se je ukvarjal tudi s smučanjem, pisanjem turističnih vodnikov, zbiranjem ljudskega izrazja in zemljepisnih imen, pisanjem priročnikov in slovarjev, aktiven je bil kot vojak, bil je ustanovni član skupine Dren, pobudnik športnega turizma, začetnik raziskovanja jam.

Redna cena: 20,00 eur

poštnina: 5,00 eur, vsak naslednji artikel poštnina le 1,00 eur

Preberi več

Rudolf Badjura – častnik v 1. svetovni vojni in vsestranski pionir

27/11/2014

Združenje vojaških gornikov Slovenije je organiziralo simpozij in pripravilo knjigo o Rudolfu Badjuri, smučarju, vsestranskem pionirju in častniku v avstro-ogrski vojski v 1. svetovni vojni,…

Preberi več

Pomen generala Rudolfa Maistra za slovensko vojaško zgodovino

30/04/2014

Posnetek simpozija “Vloga in pomen generala Rudolfa Maistra in slovenske severne meje v 20. stoletju za slovensko vojaško zgodovino” iz Kadetnice v Mariboru.

Preberi več