V ZDA strmoglavilo izvidniško letalo U-2 dragon lady

AMERIČANI BODO LETALA U-2 ZAMENJALI Z BREZPILOTNIMI LETALI RQ-4

V Kaliforniji v ZDA je 20. septembra 2016 med usposabljanjem strmoglavilo (šolsko) izvidniško letalo Lockheed Martin U-2 dragon lady. V nesreči je en pilot Ameriških letalskih sil (USAF) izgubil življenje, drugi pa je ranjen.

Po nekaterih (neuradnih) informacijah je šlo za tehnično okvaro, zaradi česar je letalo okoli 9.00 ure po lokalnem času začelo strmoglavljati. Ameriška pilota letala TU-2S (trenažer U-2) sta se pri tem katapultirala iz letalnika, ki je strmoglavil na območju vulkanskega hribovja Sutter Buttes, ki se nahaja v bližini letalske baze Beale, kjer so nastanjena letala U-2.

Izgubljeno letalo TU-2S je bilo eno od petih dvosedežnih različic letala za nadzor iz velike višinske v floti Ameriških letalskih sil (USAF). TU-2S je dvosedežna različica letala (TR-1) z izboljšanim motorjem namenjena za prešolanje špilotov na letala U-2 dragon lady. USAF za operativno misije še vedno uporabljajo 28 enosedežnih U-2, ki jih nameravajo (skupaj s trenažnimi verzijami) upokojiti in popolnoma nadomestiti z brezpilotnimi letali Northrop Grumman RQ-4 global hawk po letu 2019.

Zanimivosti o izvidniškem letalu U-2 dragon lady

Izvidniško letalo U-2 dragonlady velja za ena od živih legend, ki jo uporabljajo že več kot šest desetletij – na vseh koncih po vsem svetu kjer so vsaj malo možni vojaški spopadi. Letalo U-2  prihaja iz Lockheedovih »smrdljivih obratov« – Skunk Works v Burbanku v Kaliforniji – tako kot SR-71 in še marsikatera Lockheedova leteča skrivnost. Odkrili so ga bolj po naključju. Obstoj U-2 so razkrili šele po škandalozni sestrelitvi leta 1960, ko ga je sestrelila  sovjetska zračna obramba s sistemom zemlja-zrak S-75 nad Jekaterinburgom (Svedrolovskim). Pilot Francis G. Powers se je katapultiral in pred sovjetskim sodiščem priznal vohunjenje nad ozemljem ZSSR za osrednjo ameriško obveščevalno agencijo CIA.

Letalo U-2 je pravzaprav eno najbolj specialnih, temu pa je podrejena tudi celotna konstrukcija in oprema. Razpetina kril je velika, krilo pa ima za tovrstna letala izjemno fineso, kar 27 (na primer bolje od nekaterih jadralnih letal svoje generacije!). U-2 nima klasičnega podvozja, pač pa samo eno nogo podvozja z dvema kolesoma pod trupom, zadaj pa pomožno nogo. Pri vzletu stabilnost letalu U-2 omogočajo pritrjena kolesa na koncih kril, ki odpadejo, ko se krilo dovolj dvigne. Vzletna razdalja letala je kratka, takoj zatem se začne strmo vzpenjati. Na veliki višini, nad 20 km, je letalo zelo težko krmarljivo, kajti potisk motorja se kar petnajstkrat zmanjša. Piloti morajo uporabiti vso svojo spretnost in nič ne čudi njihovo geslo na njihovih oznakah: Salum volamus – letimo sami! Tudi pristanek je svojevrstna procedura, saj se dotakne tal brez pomožnih koles na krilih. Pilot drži letalo v ravnovesju kolikor dolgo le more. Torej dokler se eno od kril ne dotakne tal. Pilot je v tem, zemeljskem položaju povsem nebogljen in iz letala ga spravi talna spremljevalna ekipa. Oblečen je namreč v poseben skafander in obleko, kar mu omogoča patruljiranje na višinah nad 20 km, včasih dolgem kar osem in več ur. Drugače bi na tej višini iz krvi izparela kisik in ogljikov dioksid, to pa bi bila za pilota usodna.

Pripravil: A. Knific, B. knific, foto: USAF, YouTube