Doseg ostrostrelnih pušk

KAKO SE DOLOČA DOMET OSTROSTRELSKIH PUŠK

Doseg ostrostrelskih pušk je odvisen tako od začetne hitrosti izstrelka, kot tudi od z njegovega kalibra, mase, oblike in stabilnosti. Na doseg pa vplivajo tudi vremenske razmere, gostota zraka in izurjenost ostrostrelca.

Pred dnevi nam je eden naših bralcev poslal zanimivo vprašanje:

Na kakšen način se določa domet ostrostrelnih pušk, ali gre tukaj predvsem za analitično / računsko določitev glede na izstopno hitrost naboja, ali se tudi meri s kakšnim poskusom domet puške?

Ker odgovor brez dvoma zanima še marsikoga, objavljamo odgovor našega strokovnjaka za osebno orožje Gorazda Tomiča.

ODGOVOR:

Pri dosegu (dometu) pušk razlikujemo skrajni in uporabni doseg. Oba nista določena zgolj z začetno hitrostjo izstrelka, pač pa še z njegovim kalibrom, maso, obliko in stabilnostjo. Skrajni doseg je v največji meri določen že z vrsto streliva, orožje pa nanj vpliva z dolžino cevi, saj je od le-te odvisna začetna hitrost izstrelka. Pri enakem strelivu imajo konstrukcijske lastnosti orožja večji vpliv na uporabni doseg orožja. Celo pri enako dolgi cevi ima avtomatska puška manjši uporaben doseg, kot ostrostrelna puška s težko cevjo, bolj dognanim mehanizmom in z večjo maso. Tudi pri dveh sicer enakih orožjih je uporabni doseg večji pri tistem, na katerega namestimo strelni daljnogled itd.

Lahko rečemo, da je uporabni doseg tista daljava, do katere zagotavljata orožje in strelivo sprejemljivo verjetnost zadevanja cilja in zahtevani učinek nanj. Iz razumljivih razlogov merila za opredelitev uporabnega dosega niso enotno določena za vse vrste orožja. A tudi za istovrstno orožje uporabniki postavljajo zahteve po različnih normativih, prav tako pa proizvajalci orožja in streliva navajajo zmogljivost svojih izdelkov na različne načine. Skladnost zahtev uporabnikov glede uporabnega dosega in zadevnih podatkov proizvajalcev je možno primerjati in dognati računsko. Zmogljivost orožja in streliva v fazi razvoja proizvajalci preverjajo s številnimi preizkusi, praktičen preizkus natančnosti in točnosti je tudi del končne kontrole vsakega orožja, prav tako na določenem vzorcu preverjajo zmogljivost izdelanega streliva. Tudi kupec ima možnost, da pri prevzemu s poskusnim streljanjem preveri, če orožje dosega zagotovljeno natančnost in točnost, ki opredeljujeta uporabni doseg.

Podatek o uporabnem dosegu orožja moramo upoštevati z zadržkom, saj ta velja za idealne razmere, v praksi pa lahko zunanji pogoji (veter, megla, slabša svetloba) okrnijo učinkovitost orožja. Sploh pa ne smemo pozabiti človeškega dejavnika, saj le dober strelec lahko izkoristi tehnično zmogljivost svoje opreme.

O rekordnem najdaljšem zadetku ostrostrelskega zadetka, ki je uspel avstralskemu ostrostrelcu leta 2012, pa si več preberite v spodnji novici.

Pripravil: Gorazd Tomič, foto: Military Photos

V Afganistanu nov svetovni rekord najdaljšega ostrostrelskega zadetka