Bitka za Kursk: začetek konca Tretjega rajha

TANKOVSKA BITKA PRI KURSKU

23. avgusta leta 1943 je bila končana gigantska bitka, ki je preobrnila potek druge svetovne vojne in je bila po svoji intenzivnosti, angažiranih silah in sredstvih, rezultatih in vojaško-političnih posledicah ena ključnih bitk druge svetovne vojne.

V kronologiji druge svetovne vojne zaseda kurska bitka prav posebno mesto, saj proučevalci druge svetovne vojne zanjo menijo, da je preobrnila potek druge svetovne vojne in pomenila konec nemške ofenzive. Po protinapadu sovjetske vojske pri Moskvi in bitki za Stalingrad je bila to tretja operacije, ki je rešila izid spopada med ZSSR in Tretjim rajhom. Proučujejo jo na številnih vojaških akademijah kot primer dobro organizirane obrambne operacije, ki je dejansko prerasla v največji tankovski spopad druge svetovne vojne.

Nemška ofenziva, imenovana Operacija Citadela (Unternehmen Zitadelle) se je začela 5. julija 1943, vendar ne tako, kot so si zamislili. Sovjetska armada je imela podatke, kje se nahajajo nemške divizije, ki naj bi bitko začele. Nemška ofenziva se je končala 16. julija, potem ko je Sovjetska vojska 12. julija začela protiofenzivo Operaciji Kutuzov in Polkovodets Rumyantsev. Bitka je trajala 50 dni in se končala 23. avgusta 1943 z zmago Rdeče armade. Pri Kursku je nemška armada dobila takšen udarec, da si več ni opomogla.

Po mnenju zgodovinarjev in vojaških analitikov je Sovjetska zveza med celotno vojno izvedla samo dve tako uspešni obrambni operaciji, tako sijajen uspeh kot v kurski bitki je doživela le še na Madžarskem pri Blatnem jezeru. Vendar slednje v februarju 1945, ko Hitlerjeva vojska ni bila več tako močna kot dve leti poprej. V kurski bitki so skušali Nemci z juriši na izpostavljene sovjetske položaje obkoliti in uničiti nekaj sovjetskih armad. Vendar se je sovjetska Rdeča armada že toliko naučila vojskovanja, da Nemčija ni imela nobene priložnosti več.

Večina Evropejcev do takrat nikoli ni slišala za Kursk, niti kje se nahaja, Hitler pa se je Rusom na vsak način želel maščevati za Stalingrad in Kursk je izbral kot glavno smer nove ofenzive. Potreboval je namreč politično zmago, ki bi nemški vojski povrnila ugled „nepremagljive armade“.

Sovjetski vojaški poveljniki so v tej bitki ne le izvedeli za mesto, kjer so Nemci skušali izvesti ofenzivo, pač pa celo glavne smeri njihovih napadov. Te podatke so pridobili že v marcu in so jim omogočili pripravo obrambe izpostavljenih kurskih položajev precej pred pričetkom operacije „Citadela“.

V tej bitki, je Hitler, po pričevanjih nemških vojskovodij, veliko upov polagal v novo oklepno tehniko, računajoč da bo z njo nadomestil kronično pomanjkanje tankov in osebja. Vendar ne „tigri“, ne „panterji“ in ne „ferdinandi“ niso imeli ključne vloge v operaciji Citadela. Nasploh je bilo skromno število „tigrov“ – 150. Pred samo bitko je na fronto prispelo 210 „panterjev“, vendar so se izkazali za nezanesljive, med bitko se jih je pokvarilo kar 162. Zato so „ferdinande“ premaknili na prednje položaje, čeprav je bila njihova običajna razmestitev izza tankovskih kolon. Napadi „ferdinandov“ so se pogosto zaključevali na minskih poljih, kjer so bili onesposobljeni stroji lahek plen sovjetskih protitankovskih topov.

Pripravil: A. Knific, foto: Great War Relics, Wikipedia

VIDEO: Dokumentarec o bitki za Kursk