Vodja iraških Kurdov poziva k nezavezujočemu glasovanju o neodvisnosti

by Urednik

“KURDI IZ SIRIJE, TURČIJE, IRANA IN IRAKA BI SE MORALI ZDRUŽITI”

Predsednik iraške avtonomne pokrajine Kurdistan Massoud Barzani je 2. februarja 2016 pozval k nezavezujočemu referendumu za neodvisnost in dodal, da so sedanje državne meje med Sirijo, Irakom, Turčijo in Iranom, ki ločujejo Kurde, “velika napaka”.

Kot pravi Massoud Barzani na svoji spletni strani, je prišel za Kurde primeren čas, ko morajo sprejeti in potrditi ustrezno referendumsko odločitev. Odločitev na referendumu po njegovem mnenju ne pomeni nujno tudi spreminjanja obstoječih meja, bolj bi bila le izraz volje Kurdov v določenih razmerah in v določenem času. Kurdi so ne svojih ozemljih odločno bojujejo proti Islamski državi (Daesh) navkljub težavam, ki jim jo povzroča nizka cena nafte na svetovnem trgu. Kurdi so si v minulem obdobju izborili avtonomijo v okviru Iraka in izvažajo svojo nafto po naftovodih preko Turčije.

Po Barzanijevem mnenju sedanje meje ločujejo regije v Siriji, Iraku, Turčiji in Iranu, ki jih stoletja naseljujejo Kurdi, kar je “velika napaka”, ki povzroča permanentne težave, vojne in nestabilnost v celotni regiji. Kot še dodaja, se ta regija skozi stoletja srečuje s katastrofami, vendar nobene niso zakrivili Kurdi. Barzani sam sicer ni navedel, zato pa je napisala spletna stran rudaw.net, da naj bi bil referendum o tem še pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v ZDA. Po njegovem mnenju naj bi bila samoodločba Kurdov njihova pravica in povsem naravno je, da jo zahtevajo. Tako kot v primeru Kurdistana, naj bi bilo še na Škotskem, v kanadskem Ontariu, Kataloniji…, kjer bi morali narodi sami odločati o lastni usodi in pravicah, ki so neodtujljive.

Nekaj opazovalcev je ugibalo, da naj bi Barzani podal takšen predlog, da bi preusmeril pozornost proč od svojih političnih problemov. Njegov predsedniški mandat je namreč potekel v lanskem letu, odtlej pa nima več pretirane politične moči in vpliva, sploh glede odločanja v državi (Iraku).

Pripravil: B. Knific, foto: YouTube, Wikipedia

Povezani članki