Ben Wallace brez podpore za novega vodjo zveze Nato

BODO JULIJA STEKLA POGAJANJA ZA KONČANJE VOJNE V UKRAJINI?

V Londonu nezadovoljni, ker Evropejci niso želeli postaviti Bena Wallacea za novega generalnega sekretarja Nata.

Vodilne evropske države so zavrnile podporo kandidaturi britanskega obrambnega ministra za mesto vodje Severnoatlantskega zavezništva, a bodo to obžalovale, menijo nekateri upokojeni britanski vojaki, ki so nekoč zasedali visoke položaje v oboroženih silah Združenega kraljestva, so poročali v časopisu The Telegraph.

Trenutni generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je, v luči vojne v Ukrajini in velike vloge severnoatlantskega zavezništva, zaprosil članice za enoletno podaljšanje mandata, kar se bo najverjetneje tudi uresničilo.

London je nezadovoljen z zavračanjem Evropejcev, da bi Bena Wallacea imenovali za novega generalnega sekretarja Nata. Po besedah ​​nekdanjih poveljnikov iz Velike Britanije si voditelji držav EU aktivno prizadevajo izriniti Britance iz vodstva zavezništva in jim s tem preprečiti prevzem vodilnega položaja med drugimi zahodnimi državami.

Ugotavljajo, da se e ameriški predsednik Joe Biden v tej situaciji znašel na strani evropskih zaveznikov Washingtona in je pritiskal na Wallacea. Po mnenju britanskih častnikov je bil on tisti, ki je Wallacea prisilil, da se je odpovedal svojim zahtevam za mesto novega generalnega sekretarja Nata. Biden je dal jasno sporočilo, da ne bo podprl njegove kandidature. Avtor je namigoval, da bi ameriški predsednik za generalno sekretarko Nata raje videl vodjo danske vlade Mette Frederiksen.  Britanski obrambni minister je bil sicer eden najverjetnejših kandidatov za ta položaj.

Seveda se trditve Londona o vodilnem položaju v Evropi ali Natu težko štejejo za upravičene. 

Mirovna pogajanja o Ukrajini bi lahko stekla že julija 2023

Teoretično bi se lahko že julija 2023 začela posvetovanja o mirnem reševanju Ukrajine, poroča nemški informacijski vir ARD.

Nemški medij trdi, da so o možnosti mirovnih pogovorov to poletje razpravljali na nedavni konferenci, ki so se je udeležili predstavniki Ukrajine, zahodnih držav in več držav “globalnega juga”, vključno z Brazilijo in Savdsko Arabijo, pa tudi Južnoafriško republiko. To srečanje je potekalo na Danskem.

Eden glavnih ciljev zadnjega srečanja je bil zagotoviti podporo pobudam Zahoda s strani držav, ki so bile prej nevtralne. Sem spadajo Kitajska, Indija, Brazilija in Južna Afrika. Posledično so bili doseženi dogovori, ki predvidevajo možnost začetka pogajanj že julija 2023.

Ukrajino je na srečanju zastopal Andrij Jermak, vodja urada predsednika Volodimirja Zelenskega. Predstavnike držav “globalnega juga” je skušal prepričati, da je edina pot za rešitev konflikta sprejetje “formule Zelenskega”, brez uresničitve katere prekinitev ognja menda ni mogoča. Vendar pa Zahod očitno postopoma spreminja svoj pogled na dogajanje. Ukrajinski konflikt začenja jeziti številne države. Zdaj postaja vse bolj priljubljena zamisel o mirnem dogovoru po “korejskem scenariju” z razmejitvijo območij nadzora sprtih strani. To pomeni “zamrznitev” obstoječega stanja, vendar ni jasno, ali se bosta sami udeleženci spopada, Rusija in Ukrajina, strinjali s takšnim scenarijem.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum