Pomenita potiladijska manevrirna izstrelka cirkon in dong-feng konec prevlade letalonosilk?

ZAHODNI ANALITIKI OPOZARJAJO NA SKORAJŠNJI KONEC PREVLADE MORNARIŠKIH PLOVIL

Številni vojaški analitiki menijo, da je prihod novih protiladijskih manevrirnih izstrelkov, kot sta ruskih cirkon in kitajska dong-feng DF-21 ter DF-26, ki letijo z nadzvočno hitrostjo nekaj Mach, začetek konca prevlade letalonosilk in drugih mornariških plovil na oceanih in svetovnih morjih, poročajo Bussines Insider in številni ruski viri.

Današnje največje in najsodobnejše letalonosilke imajo 100-110 tisoč ton spodriva, njihove palube merijo v dolžino tri nogometna igrišča, poganjata jih po dva jedrska reaktorja, zaradi česar je njihova avtonomija praktično neomejena. Letalonosilke dosegajo hitrost, ki je spodobna za križarka, na njih je vkrcan močan letalski polk, 60 do 100 različnih tipov helikopterjev, izvidniških in patruljnih letal ter palubnih lovcev, prav nič manj pa impresivno spremstvo tega plovila. To je portret sodobne ameriške letalonosilke razreda nimitz in/ali ford, ki sčasoma nadomešča prvega. Letalonosilka stane več kot štiri milijarde ameriških dolarjev, denar, ki ga porabijo letno za njihovo obratovanje in vzdrževanje, pa bi bil dovolj, da bi zagotovili udobno delovanje marsikatere manjše države.

Pomorske skupine z letalonosilko na čelu (označene so s številkami, npr. v Atlantiku deluje 6. flota) so se vrsto let po drugi svetovni vojni in v obdobju hladne vojne pojavljale v geopolitičnih izračunih kot najmočnejše sredstvo za prikaz ameriške moči v svetovnem merilu. V zadnjih letih pa se vse bolj slišijo glasovi tistih, ki pravijo, da letalonosilkam ”zmanjkuje” časa, v ospredje pa prihajajo tiste bojne ladje, ki so jih te isti letalonosilke nekoč izrinile iz vojaške flote. Takega mnenja pa niso le potencialni nasprotniki tretje strani in sovražniki ZDA, ampak pravzaprav ameriški strokovnjaki in številna ameriška vojaška svetovalna podjetja. Aktivno govorijo o koncu obdobja velikih letalonosilk, ki se torej približuje »ničli«. Zdaj, ko sodobne hipersonične in konvencionalne protiladijske rakete razvijajo tako v Rusiji in na Kitajskem, ki jih ZDA v bližnjem roku označujejo za svoje glavne sovražnike, te napovedi iz ust avtoritativnih strokovnjakov zvenijo skoraj vsak dan.

Mornariški inštitut ZDA je napovedal premik v vlogi letalskih prevoznikov, saj za različne nosilce (letala dolgega dosega, ladje…) razvijajo nove vrste protiladijskih izstrelkov dolgega dosega in velike moči. Strokovnjaki ameriškega mornariškega inštituta so poudarili, da bodo “sovražni” nosilci in izstrelki kmalu izven dosega letalskih polkov, nameščenih na letalonosilkah, kar velja tako za palubne lovske bombnike F-18 super hornet kot za prihajajoča radarsko prikrita palubna letala pete generacije  F-35C. Takšne napovedi in predvidevanja mornariških strokovnjakov segajo že desetletje nazaj, v leto 2010, ko so začele prve domneve, da bodo letalonosilke najdragocenejši cilji za prihajajoče manevrirne rakete dolgega dosega. Kot ladja je letalonosilka zaradi velikosti in posledično manjše okretnosti precej ranljiva. Napad celo ene od celotnega možnega  paketa “pametnih” in hitrih izstrelkov bo lahko usoden za letalonosilko. Hiperzvočnim raketa bodo  tudi spremljevalne raketne križarke in zračnoobrambni raketni ter hitrostrelni sistemi stežka kos. Preprosto skupine okoli letalonosilke (še) nimajo sistemov za nadzor ognja, s katerimi bi se lahko ustrezno odzvali na raketo tipa cirkon (zirkon) ali množični napad konvencionalnih kitajskih protiladijskih raket dongfeng.

Vsako leto se bodo letalonosilke v pomorskih  prostranstvih počutile vedno bolj neprijetno. Resnične zmogljivosti ruskih in kitajskih raket niso povsem jasne, a dejstvo, da obstajajo in jih bodo še naprej razvijali, govorijo v prid domnevam, da so modernizacije letalonosilk že dosegle svoj vrhunec. Obdobje globalne prevlade letalonosilk na svetovnih morjih se bliža koncu, za kar si najbolj prizadevata s sodobnimi hipersoničnim izstrelki prav Rusija in Kitajska.

Kot alternativna vloga letalonosilk avtorji študije predlagajo, da jih uporabijo za zaščito zračnega prostora z vodenim raketnim orožjem (s katerim so oborožena palubna letala), vendar takšna misija velja za zelo specialistično. Letalonosilka je preprosto prevelik in predragocen cilj, od tod pri nasprotnikih tudi izvira skušnjava, da bi z enim udarcem na dno spravili celo ”bogastvo”. Vendar pa letalonosilke navkljub vsem opisanim domnevam in napovedim zagotovo še  ne bodo takoj odšle, še naprej se bodo pojavljale kot simbol ameriške moči, vendar pa se bo obseg njihovih bojnih misij opazno zožil, kar je mogoče opaziti prav zdaj.

Napovedi ameriškega mornariškega inštituta iz leta 2010 je bila kar točna. Leta 2020 je  namreč Rusija trikrat uspešno izstrelila manevrirno hipersonično raketo cirkon, Kitajci pa so avgusta istega leta testirali dve protiladijski raketi dong-feng DF-21 in DF-26 (doseg pribl. 5000 km, hitrost približno 10 machov, oborožitev konvencionalna ali jedrska 1200 – 1800 kg bojna konica) ter s tem svetu pokazali tudi svoj razvoj hiperzvočnh orožij.

Pripravil: Boris K., foto: Mornariški inštitut ZDA, YouTube