Vojaška ladja Triglav kmalu na pot na operacijo Naše morje – Lampedusa

SLOVENSKA VOJSKA V POMORSKI HUMANITARNI OPERACIJI

Slovenska večnamenska vojaška ladja Triglav bo v prihodnjem tednu začela prvo mednarodno operacijo – italijansko humanitarno operacijo Naše morje – Lampedusa, katere namen je nadzor mednarodnih voda s ciljem krepitve pomorske varnosti in pomoči beguncem, ki iz severne Afrike in Bližnjega vzhoda po morski poti skušajo doseči evropska tla.

V zadnjem obdobju smo vas na naši spletni strani redno obveščali o načrtovanem angažiranju mornariške komponente Slovenske vojske z večnamensko vojaško ladjo Triglav 11 v mednarodnih operacijah v Sredozemskem morju. V četrtek, 5. decembra, je bila slovenska javnost seznanjena z natančnejšimi informacijami o pripravah, mandatu, poslanstvu in nalogah slovenske vojaške mornarice v italijanski humanitarni operaciji Naše morje – Lampedusa, prav tako je bil v koprskem zalivu prikazan praktični postopek reševanja oseb na odprtem morju. Na predstavitvi za predstavnike medijev sta bila prisotna tudi minister za obrambo Roman Jakič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Dobran Božič. V priloženem videu sta vam na voljo izjava ministra in prikaz reševanja.

Prva operacija za mornariško komponento Slovenske vojske

Slovenski 41-članski kontingent – vojaška ladja Triglav s posadko in elementi vojaške policije (dva pripadnika), zdravstvene oskrbe (dva pripadnika) in logistične podpore (trije pripadniki) ter častnik za povezavo na vojaški ladji Italijanske mornarice – na tridnevno pot proti Siciliji odpluje prihajajoči teden, tako da se bo kot prvi tuji kontingent italijanskim silam pridružil predvidoma 15. decembra, v operaciji pa bo sodeloval do konca januarja 2014. Gre za vojaško humanitarno operacijo s poslanstvom nadzora mednarodnih voda in s ciljem krepitve pomorske varnosti in pomoči beguncem, ki iz severne Afrike in Bližnjega vzhoda po morski poti skušajo doseči evropska tla. Vojaška ladja Triglav bo iz sicilijanske pomorske baze Augusta nadzirala 30 krat 30 navtičnih milj veliko območje jugovzhodno od otoka. Delovni ritem bo ob ugodnih vremenskih razmerah sestavljen iz tridnevnega opravljanja nalog na morju, nato sledita dva dni počitka v omenjeni pomorski bazi. Strošek operacije je ocenjen na dobrega pol milijona evrov.

Na reševanje slovenski mornarji dobro pripravljeni

Izkrcni del na ladji Triglav sestavljata dva hitra čolna, nanju se vkrca mešana ekipa mornarjev (vodenje čolna in reševanje iz vode) ter pripadnikov vojaške policije in vojaške zdravstvene enote. Hitra čolna kreneta do plovila v težavah, eden ves čas reševanja ostane ob njem, da ponesrečenci ohranijo občutek varnosti, medtem ko drugi vozi rešene osebe na krov matične ladje Triglav, kjer se jim nudi prvo pomoč, varnostne in sanitarne ukrepe. Nato se jih že na morju ali v prvi varni luki na Siciliji ali Lampedusi preda v obravnavo italijanskih oblasti. Ladja Triglav je namensko dodatno opremljena: defibrilatorji, hrana, otroške plenice, rešilni jopiči, itd. Člani posadke so usposobljeni za komuniciranje v treh jezikih, sestavljena je iz pripadnikov in pripadnic, tako da ne bo težav pri obravnavi (muslimanskih) žensk. Ladja Triglav lahko sprejme skupino do 80 beguncev, v nujnih primerih po odločitvi poveljnika tudi več. Sicer je vsaka ladja po več mednarodnih konvencijah na morju dolžna pomagati osebam v stiski. Predaja rešenih oseb je opredeljena v sporazumu med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko, ki podrobno opredeljuje obveznosti države gostiteljice glede pravnih in administrativnih postopkov v zvezi z rešenimi osebami in nadaljnjimi postopki.

Slovenija prva ponudila pomoč Italiji

Številne tragedije afriških beguncev na morski poti pred Italijo so odmevale tako v javnosti kot politiki, posebej na točki odnosa Italije in evropskih držav do migrantov, ki trkajo na vrata Evrope v želji po boljšem življenju. Slovenija je zavzela jasno stališče, da to ni le problem Italije, ampak Evrope, zato je tudi ponudila konkretno pomoč, kar je bilo pri italijanskih državnikih sprejeto z velikim navdušenjem in tudi na diplomatskem parketu je slovenska pobuda bila deležna odobravanja. Slovensko angažiranje lahko označimo kot svetel zgled ukrepanja in ne le diplomatskega leporečenja, saj ne nazadnje temelji na ideji Evrope kot skupnosti, čeprav so države pogosto nagnjene k partikularnemu zasledovanju interesov in pri tem področje zunanje in varnostne politike ni nobena izjema.

Pripravil: Jure Mikelj, foto: MORS, Slovenska vojska