KOMENTAR: Se bo Srbija lahko obdržala ne dveh stolih?

Se bo Srbija lahko obdržala ne dveh stolih?

Sintagma »sedeti na dve stolih hkrati« je bila v zadnjem obdobju velikokrat uporabljena. Povsem na mestu je tudi, ko se omenja zdajšnji položaj Srbije in embarga, ki ga je uvedla Rusija na uvoz prehrambenih izdelkov iz Evrope. Se bo Srbiji uspelo izvleči iz položaja, ki se mu ne more odreči: poti v Evropo in/ali mamljive možnosti, da poveča svoj izvoz v Rusijo, kljub opominu, ki ga je dobila iz Bruslja.

Mediji so posebno sporočilo Evropske unije, ki ga je v pismu  srbskemu premierju Vučiću izročil  namestnik vodje Delegacije Evropske unije v Srbiji Oscar Benedict, razumeli kot korak nazaj v približevanju Srbije EU, vendar pa naj bi ta ocena ne bila povsem točna, kajti premier Vučić je izjavil, da so opozorilo, ki jim ga je poslala Evropa, vzeli zelo resno.

Kaj želi Evropa?

Po mnenju ruskega komentatorja in poznavalca razmer v slovanskih državah Petra Iskenderova, ni cilj EU, da bi »kaznovala« Rusijo, še manj seveda Srbijo, pač pa da obdrži nespremenjen položaj v Rusiji in njenem tržišču tudi po zaključku »vojne« s sankcijami. Posebna komisija EU je v proučevanju posledic ruske prepovedi uvoza kmetijskih proizvodov iz EU ugotovila, da naj bi skupne izgube zaradi tega znašale 12 milijard evrov na letni ravni.

Kaj torej Bruselj zahteva od Beograda in kakšna je možna strategija Srbije? Evropska unija želi najbližje trgovinsko-gospodarske partnerje iz jugovzhodne Evrope in Skupnosti neodvisnih držav prepričati, naj ne povečujejo izvoza prehrambnih izdelkov s katerimi bi nadomestili artikle, ki se nanašajo na trgovinski emba5rgo pro0ti Rusiji. Podoben zahteve je EU naslovila tudi drugim državam, ki jih zanima članstvo v EU. Za Evropsko unijo je ključno, da te države ne uvajajo nadomestil, s katerimi bi stimulirale izvoz v Rusijo. Prav uvajanje teh nadomestil so v Evropski komisiji poimenovali »konstruktivno stališče« glede tega vprašanja. Konkretno: EU ne zahteva od Srbije, Bosne in Hercegovine ali  Moldavije, da uvedejo sankcije proti Rusiji, pač pa da ne dovolijo povečanja izvoza, da tako ne bi pokvarile obstoječe strukture blagovne menjave med EU in Rusijo iz preteklega obdobja.

Srbi so odgovor formulirali v zelo pazljivem tonu. V njem so povsem pravilno izdvojili prav pro0blem državnih stimulacij izvoznih pošiljk. Premier Vučić poudarja, da Srbija nima potrebe po stimulacijah za izvoz v Rusijo. Po njegovih besedah ostaja vstop v Evropsko unijo »strateški cilj« države, vendar pa pri tem Srbija ne bo uvajala sankcij proti Rusiji. Pri tem pa je potrebno omeniti, da protiutež »probruseljski« srbski politiki predstavlja srbski zunanji minister Ivica Dačić, ki je tako srbski javnosti kot Moskvi poslal nedvoumno sporočilo, naj se protiruske sankcije ukine.

Je možen uspeh Beograda v tej igri?

Verjetno samo v primeru, da se ustreže nekaterim zahtevam. Prvi pogoj je vsekakor, da Moskva in Bruselj v doglednem času vzajemno ukineta sankcije drug proti drugemu. V nasprotnem primeru se bo pritisk Bruslja na Beograd namreč samo stopnjeval. Skušina danskih strokovnjakov je namreč že preračunala, da je »širitev trgovinske vojne« za Evropsko unijo nevzdržna. Po njihovem mnenju bo Evropska unija v nekaj mesecih (1 – 3) od teh sankcij proti Rusiji odstopila, Rusija pa naj bi zatem ukinila svoje sankcije proti EU. Kar pa dodatno podpira sama dogajanja v Srbiji, bi bili lahko naraščajoči finančni problemi v sami EU. Kajti novi vodja Evropske komisije Juncker je med obiskom Grčije priznal, da Evropa še ni izšla iz krize prezadolženosti. Še bolj zaskrbljujoč dejavnik, ki povzroča skrbi v EU, pa je zmanjševanje poslovne aktivnosti, ki ga je izzvala prekinitev sodelovanja med EU in Rusijo.«Lokomotiva« Evrope – Nemčija – je tako že zabeležila 3,2 odstotni padec količine naročil, kar je največji padec po septembru 2011.

Bloomberg pa je po drugi strani napovedal, da se bodo naročila v industriji povečala za slab odstotek. Kot so sporočili v nemškem gospodarskem ministrstvu, so na zmanjšanje naročil najbolj vplivali geopolitični dejavniki in tveganja. Naslednji dejavnik, ki gre lahko na roko Srbiji, je prihodnje predsedovanje OVSE v letu 2015. Po mnenju generalnega sekretarja OVSE Lamberta Zannierja bo Beograd lahko nadaljeval prizadevanja Švice v smeri reševanja ukrajinskega konflikta, saj ima zgodovinske povezave z vzhodnoevropskimi državami in hkrati razvija odnose z EU. Srbija bi po njegovem mnenju lahko prevzela vlogo nepristranskega posrednika v teh zapletenih okoliščinah razhajanja med Vzhodom in Zahodom. Vendar pa bi v tem primeru zahod moral prenehati s pritisku na Srbijo  in jo tako prisiliti, da se odloči ali za Moskvo ali za EU. Naslednji potrebni dejavnik pa je, da Beograd začne aktivneje izkoriščati obstoječe kanale za razvoj gospodarskega sodelovanja Z Rusijo. Po besedah člana Demokratske stranke Srbije Draga Maršićanina je Srbija na tak ali drugačen način prisiljena proti Rusiji uvesti »nekatere mehke trgovinske sankcije«, bi pa njihov negativni vpliv lahko kompenzirali s poglabljanjem sodelovanja z Moskvo v okviru že obstoječih paketov medvladnih sporazumov o energetiki, prometu, infrastrukturi, na področju izrednih razmer, pa celo tudi na področju vojaško-tehničnega sodelovanja.

To pa bi že omogočilo Srbiji, da ob spoštovanju stališč iz dokumenta Evropske komisije (nekakšnemu opominu) okrepi tudi svoj položaj v strukturi zunanjepolitičnih in gospodarskih prioritet Rusije. To pa bi Vučićevemu kabinetu omogočilo učinkovito reševanje problemov, nastalih na bilateralni osnovi v srbsko-ruskih trgovinsko-gospodarskih odnosih na področju izvoza kmetijskih proizvodov. Srbija pa mora ob tem vseeno dojeti večsmerni značaj  svojih nacionalno-državnih prioritet ter da za Beograd »ruska« usmerjenost ni nič manj pomembna od »evropske«.

Komentar smo povzeli po spletnem portalu Ruska Rec, avtor pa je Peter Ahmedovič Iskenderov, kandidat za akademika zgodovinskih znanosti in starejši sodelavec Instituta za slavistiko Ruske akademije znanosti.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Photos